SMO INKARNINRANI USTVARJALCI Z ZAVESTJO
Tisto, kar človeka loči od drugih živih bitij, je zavest. Ljudje ne samo da čutimo, vonjamo, vidimo in otipamo, temveč tudi zaznavamo. Se zavedamo. Ko se rodimo, je naša zavest točno takšna, kot je bila na koncu prejšnjega življenja. Človek se zato uči iz življenja v življenje in nekateri so se na zemljo inkarnirali že velikokrat. Zato pa smo si med sabo različni, kot so različni tudi načini in poti, prek katerih pridemo do osebnih spoznanj.
Zavest lahko človek v enem življenju razširi do svojih trenutno skrajnih možnosti. Ničesar se ne da prehiteti, obiti ali preskočiti. Zavestneje ko živimo, lažje sprejemamo svet in ljudi okoli sebe takšne, kot so.
Ker se naša zavest ‘kopiči’ iz življenja v življenje, imamo v tem življenju zmes vseh preteklih izkušenj in spominov, ki so prišli z nami v to inkarnacijo in za katere čutimo, da nas omejujejo in nam ne dovolijo dalje. Verjetno ste že slišali ali pa doživeli, ko se nekdo boji vode že od rojstva ali pa se boji zaprtih prostorov, ljudi…, čeprav se mu nič takega ni zgodilo v tem življenju, da bi lahko imel te strahove. V svojih celicah ima namreč vtisnjen spomin na dogodek iz nekega preteklega življenja, ko se stvari zanj niso dobro končale. Ko to življenje npr. s pomočjo regresije podoživi, se osvobodi strahu in že ga vidimo, kako veselo skače v vodo, vozi avto ipd.
Lastnost, ki nam ni ravno v pomoč, je, da se vse prevečkrat usmerjamo navzven, namesto da bi se poglobili vase. Podobno, kot bi se veterinar o živalih učil samo tisto, kar se vidi na zunaj, medtem ko bi mu vse podrobnosti o organih in kako ti delujejo, ostale skrite. Tako bi težko izvedel, kakšne težave ima živalca, kaj šele, da bi jih pozdravil. Ali pa če bi serviser vzel v roke naš računalnik, ga obračal, videl, da je na zunaj nepoškodovan, in nato zaključil, da je z njim vse v redu. V ohišje sploh ne bi pogledal, a ravno tam se skriva napaka, ki se ne bo odpravila sama od sebe. In enako je z nami. Brskamo po površini in iščemo odgovore zunaj, nevedoč, da so ti že v nas. Nismo samo hodeče davčne številke, ki služijo nekomu, brez namena, ampak smo inkarnirane duše z lastnim poslanstvom. Višji namen bivanja na zemlji se kolektivno odkriva zdaj.
Da se zavest na zemlji viša, se vidi tudi po tem, da veliko ljudi že govori o vzorcih, s katerimi smo prepredeni, prejšnjih življenjih, objavlja resnice o dogodkih iz ozadja, prek različnih medijev piše, tiska in sporoča dolgo prikrite resnice. Nekaterim postaja vse bolj jasno, da je človek večplasten, poseben in da ima moč. Takšni iščejo podrobnejše odgovore, saj podzavestno čutijo, da obstaja več, kot vidijo s svojimi očmi. Končni cilj zavestnega človeka je razsvetljenje, ki je stanje polne uporabe vseh svetlobnih možnosti in sposobnosti. Zlitje z bogom v sebi in doživljanje neverjetno visokih vibracij, osvetlitev pozabljenih ali izgubljenih delov sebe in povezava z izvorno energijo. K temu težimo vsi, bodisi zavedno bodisi nezavedno, saj smo se rodili iz čiste svetlobe Stvarnika. Zato duša ves čas hrepeni po napredku, saj želi preseči fizične omejitve, v katero jo tlačimo.
- Kaj pomeni aktivirati svetli del sebe v tem življenju?
- imeti drugačen odnos do sebe in drugih;
- opustiti obsodbe in sodbe – doseči brezgrajnost;
- biti povezan v mislih, besedah in dejanjih;
- izražati sebe takšnega, kot si;
- sprejeti sebe v celoti;
- ne misliti, govoriti ali grdo delati proti sebi ali drugim;
- sprejeti odgovornost za svoje življenje;
- zavedati se in biti v stanju tukaj in zdaj;
- sprejeti svoje poslanstvo in biti povezan z višjim jazom;
- spoštovati vse ljudi,
- opustiti samopomembnost in si povrniti vso energijo;
- odpreti srce in znati odpuščati.
Z veliko ljubezni in potrpežljivosti delajte s seboj iz dneva v dan. Vsi imamo svoje boje, zato bodimo sočutni do sebe in tudi drugih. Poskušajmo razumeti, da se vse dogaja z nekim namenom in svojo pozornost vedno usmerjajmo na neskončne možnosti, ki so nam vsem dane. Sprva bo potrebno veliko vaje, da reprogramiramo svoj um in da se naravnamo na boljše frekvence.
Končni rezultat bo presegel naša pričakovanja, pa čeprav moramo tudi ta končni rezultat že takoj zdaj spustiti in začeti živeti.
*prirejeno po knjigi Z energijo živim (2019), Leticija Fortin