Dokler živimo v strahu, naveličanosti, uporih, zamerah, sovraštvu,… ne ustvarjamo prav krasnih viber, kajne? Ko smo zunaj sebe, iščemo voditelje, prelagamo odgovornost na druge in čakamo domnevnega Rešitelja, nismo ravno v sebi. Sebe sploh nimamo za osebo, ki bi imela posebne sposobnosti in naredila spremembe, ampak mislimo, da so vsi zunaj veliko bolj zaslužni za to.

Motite se, če tako mislite, kajti kar je znotraj, to je zunaj. Kar v sebi ustvarjaš, to se ti manifestira navzven. Zato začnite ustvarjati tisto, kar si resnično želite. Najprej v sebi in potem se avtomatsko pred tabo pojavijo nove možnosti, rešitve in čudežni dogodki. Ti si tisti, ki manifestira, razumeš?

Motite se, če mislite, da je situacija tista, ki te onemogoča, da greš naprej. Če bi se le zavedali, da smo sposobni čudežev, če bi vedeli, da smo ljudje tako zelo sposobni, da se lahko ozdravimo od katerekoli bolezni, če bi vedeli, da imamo neskončno moč, bi…………… Sami si odgovorite kaj vse bi.

Da pa dosežemo vse te moči, se je treba odvezati od starih načinov delovanja, razmišljanja, procesiranja, življenja. Lahko? Niti malo. Ampak vse se da, če svojo namero usmeriš v bolj svobodno življenje. Nekateri pravijo, da imamo samo enega. In recimo, da je to res, naj vas sedaj vprašam: »V katero smer boste obrnili kompas svojega življenja?«
V jezo, nezadovoljstvo, pritoževanje? Ali v vero, da zmoremo, preboje, premike, dvig zavesti, srčnost, obilje, spremembe! Jaz sem definitivno za to zadnje. Kaj pa vi?

Za življenje v svetlobi se je treba malce potrudit. Sploh zato, ker so naši umi vajeni nekih programov, ki so sedaj zastareli. Saj veste, da se tudi računalniki vedno znova in znova posodabljajo in naši telefoni, ko je včasih toliko posodobitev, da ti gre že na živce. Zakaj se ne bi tudi človek iz dneva v dan posodabljal in tako živel vedno lepše in boljše?